Moja zgodba

VEČ ...|19. 5. 2024
Spominska slovesnost ob dnevu spomina na žrtve komunizma

V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative  Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.

Spominska slovesnost ob dnevu spomina na žrtve komunizma

V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative  Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.

spominpolitikadan spomina na žrtve komunizmaMitja Ferenc

Moja zgodba

Spominska slovesnost ob dnevu spomina na žrtve komunizma

V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative  Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.

VEČ ...|19. 5. 2024
Spominska slovesnost ob dnevu spomina na žrtve komunizma

V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative  Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.

Jože Bartolj

spominpolitikadan spomina na žrtve komunizmaMitja Ferenc

Moja zgodba

VEČ ...|28. 5. 2023
Znanstveno srečanje ob Dnevu žrtev komunizma 17. 5. 2023

Moja zgodba

Znanstveno srečanje ob Dnevu žrtev komunizma 17. 5. 2023
VEČ ...|28. 5. 2023
Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|10. 8. 2025
Zavajanje aktivistov in aktualni podatki o kmetijstvu. Vzgoja bordercollija...

Aktivisti so kmetijstvo, še posebej a živinorejo, vzeli na piko in prek socialnih omrežij javnost prepričujejo, da ju ne po trebujemo. Kako odgovarja kmetijsko ministrstvo? Naša gostja  je bila tudi Neža Bric, ki bo odgovarjala na vprašanja o borderskih ovčarjih, psih, ki so zelo uporabni pri paši drobnice in celo kokoši.

Zavajanje aktivistov in aktualni podatki o kmetijstvu. Vzgoja bordercollija...

Aktivisti so kmetijstvo, še posebej a živinorejo, vzeli na piko in prek socialnih omrežij javnost prepričujejo, da ju ne po trebujemo. Kako odgovarja kmetijsko ministrstvo? Naša gostja  je bila tudi Neža Bric, ki bo odgovarjala na vprašanja o borderskih ovčarjih, psih, ki so zelo uporabni pri paši drobnice in celo kokoši.

Robert Božič

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 8. 2025
Četrt stoletja Triviuma

Na gori sv. Heme nad Globasnico v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri že 25. leto zapored potekalo čezmejno srečanje umetnikov in umetnic iz alpsko-jadranske regije Trivium. Na treh krajih zgodnjekrščanskega romarskega svetišča bodo z glasbenimi in literarnimi prispevki pogledali nazaj, v cerkvi pa bo sledil poseben in nov program. Na željo Valentina Omana so vsi likovni umetniki in  umetnice Triviuma prvih 25 let povabljeni, da za ta večer prispevajo majhen „ex voto - sliko, podarjeno zaradi obljube. V glasbenem delu bodo sodelovali: Mira Gregorič (violina), Sara Gregorič (kitara), Eva Kumpfmüller Lipuš (sopran), Helene Glüxam (kontrabas), Janez Gregorič (kitara), Roman Pechmann (akordeon), Emanuel Lipuš (tolkala) in Gerd Hermann Ortler. Umetniki besede tokratnega Triviuma pa bodo: Dominik Srienc, Alenka Resman Langus in Maximilian Achatz, še sporočajo s Krščanske kulturne zveze iz Celovca.

Četrt stoletja Triviuma

Na gori sv. Heme nad Globasnico v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri že 25. leto zapored potekalo čezmejno srečanje umetnikov in umetnic iz alpsko-jadranske regije Trivium. Na treh krajih zgodnjekrščanskega romarskega svetišča bodo z glasbenimi in literarnimi prispevki pogledali nazaj, v cerkvi pa bo sledil poseben in nov program. Na željo Valentina Omana so vsi likovni umetniki in  umetnice Triviuma prvih 25 let povabljeni, da za ta večer prispevajo majhen „ex voto - sliko, podarjeno zaradi obljube. V glasbenem delu bodo sodelovali: Mira Gregorič (violina), Sara Gregorič (kitara), Eva Kumpfmüller Lipuš (sopran), Helene Glüxam (kontrabas), Janez Gregorič (kitara), Roman Pechmann (akordeon), Emanuel Lipuš (tolkala) in Gerd Hermann Ortler. Umetniki besede tokratnega Triviuma pa bodo: Dominik Srienc, Alenka Resman Langus in Maximilian Achatz, še sporočajo s Krščanske kulturne zveze iz Celovca.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Globine

VEČ ...|12. 8. 2025
Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Blaž Lesnik

duhovnostateizemveradialog

Komentar tedna

VEČ ...|8. 8. 2025
Milan Knep: Zakaj vojna?

Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, 6. in 9. avgusta 1945.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Zakaj vojna?

Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, 6. in 9. avgusta 1945.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružbaspomin

Svetovalnica

VEČ ...|14. 8. 2025
Kaj beremo Slovenci poleti?

Tokrat smo se bomo posvetili poletnemu branju – spregovorili smo o tem, kaj radi beremo, kako izbiramo knjige za dopust in koliko Slovenci sploh beremo v vročih mesecih in sicer. Naša gostja je bila Ana Zdravje, knjižničarka iz Mestne knjižnice Ljubljana, ki je z nami delila tudi aktualne bralne trende ter vpogled v to, kako se bralne navade spreminjajo.

Kaj beremo Slovenci poleti?

Tokrat smo se bomo posvetili poletnemu branju – spregovorili smo o tem, kaj radi beremo, kako izbiramo knjige za dopust in koliko Slovenci sploh beremo v vročih mesecih in sicer. Naša gostja je bila Ana Zdravje, knjižničarka iz Mestne knjižnice Ljubljana, ki je z nami delila tudi aktualne bralne trende ter vpogled v to, kako se bralne navade spreminjajo.

Blaž Lesnik

branjeknjigeknjižnicapoletno branjeliteraturadobra knjigadblsvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 8. 2025
Knjiga ob 120 letnici cerkve Lurške Matere Božje na Polšniku

(Jutri), na praznik Marijinega Vnebovzetja bo ob 17h slovesnost ob 120 letnici posvetitve cerkve Lurške Matere Božje na Polšniku. Ob tem svečanem dogodku bo izšla tudi knjiga Stoletni polšniški navdihi, po romarski poti Ivana Globelnika. Pri njenem nastanku je sodelovalo 47 avtorjev. V oddaji tudi o tem, da bo med 18. in 23. avgustom Ptuj gostil 29. festival Dnevi poezije in vina v organizaciji založbe Beletrina.

Knjiga ob 120 letnici cerkve Lurške Matere Božje na Polšniku

(Jutri), na praznik Marijinega Vnebovzetja bo ob 17h slovesnost ob 120 letnici posvetitve cerkve Lurške Matere Božje na Polšniku. Ob tem svečanem dogodku bo izšla tudi knjiga Stoletni polšniški navdihi, po romarski poti Ivana Globelnika. Pri njenem nastanku je sodelovalo 47 avtorjev. V oddaji tudi o tem, da bo med 18. in 23. avgustom Ptuj gostil 29. festival Dnevi poezije in vina v organizaciji založbe Beletrina.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaPolšnik. Ivan Globelnik

Spominjamo se

VEČ ...|14. 8. 2025
Spominjamo se dne 14. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 14. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 8. 2025
Milena Zupančič o vrtnem ustvarjanju

Čeprav so tudi pri kreacijah vrtov, pri zasaditvah, modne smernice, se vse bolj prebuja trajnost in zasaditve, ki so prijazne do opraševalcev. Pogovarjali smo se z Mileno Zupančič iz družinskega vrtnarskega podjetja na lanskih radijskih počitnicah.   

Milena Zupančič o vrtnem ustvarjanju

Čeprav so tudi pri kreacijah vrtov, pri zasaditvah, modne smernice, se vse bolj prebuja trajnost in zasaditve, ki so prijazne do opraševalcev. Pogovarjali smo se z Mileno Zupančič iz družinskega vrtnarskega podjetja na lanskih radijskih počitnicah.   

Nataša Ličen

izobraževanjenaravapodjetništvo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|14. 8. 2025
Marmelada iz aronije

Poslušalki je dobro obrodil grm aronije na vrhu in je sestro Nikolino vprašala, kaj lahko iz nje naredi. Pijačo, marmelado ali pa jo posušimo za čas - je bil prvi odgovor. Pri marmeladi aronijo lahko dodamo drugemu sadju: breskvam, robidam ... Sadje lahko najprej s paličnim mešalnikom gladko prepasira, sladka po potrebi (saj je sadje zelo sladko) in skuha. Sok iz aronije (tudi z dodatkom drugega sadja) naredi na sokovnik. Jagode aronije pa lahko tudi posuši za čaj. Poslušalka je dodala, da aronijo uporablja tudi za zavitek (po skuti potrese jagode aronije), iz nje naredi tudi sirup, doda jih k jogurtu za zajtrk, lahko se naredi tudi kakšen liker. 

Marmelada iz aronije

Poslušalki je dobro obrodil grm aronije na vrhu in je sestro Nikolino vprašala, kaj lahko iz nje naredi. Pijačo, marmelado ali pa jo posušimo za čas - je bil prvi odgovor. Pri marmeladi aronijo lahko dodamo drugemu sadju: breskvam, robidam ... Sadje lahko najprej s paličnim mešalnikom gladko prepasira, sladka po potrebi (saj je sadje zelo sladko) in skuha. Sok iz aronije (tudi z dodatkom drugega sadja) naredi na sokovnik. Jagode aronije pa lahko tudi posuši za čaj. Poslušalka je dodala, da aronijo uporablja tudi za zavitek (po skuti potrese jagode aronije), iz nje naredi tudi sirup, doda jih k jogurtu za zajtrk, lahko se naredi tudi kakšen liker. 

Matjaž Merljak

kuhajmo